Dokumentarna razstava: Divja 70. leta na Koroškem

V galeriji EPIC bodo v četrtek, 18. junija, ob 19. uri odprli novo razstavo, posvečeno dogajanju na Koroškem v sedemdestih letih.  Razstavo Divja sedemdesta leta na Koroškem so pripravili v delavniciMUZEJ, ki deluje v Domu Margarete Schütte-Lihotzky v Celovcu in katere poslanstvo je, da oporeka dominantni politiki spomina v Avstriji in na Koroškem. Odprl in predstavil jo bo Mirko Messner, ki je poleg Vide Obid, Avgusta Brumnika in Janka Malleja tudi njen kurator. Na ogled bo do konca avgusta.  

Razstava skozi številne arhivske fotografije obravnava njihove akcije, proteste, solidarnostne demonstracije, umetniške intervencije, razprave v deželi in zunaj nje, poudarja kako je slovensko študentsko in mladinsko gibanje – na pobudo revije KLADIVO – v sedemdesetih letih ugovarjalo koroški nemško-nacionalistični manjšinski politiki; kako je slovensko sceno iztrgalo iz letargije, sprožilo kulturno-politični preporod in prebudilo avstrijsko demokratično javnost. Kako ji je to uspelo. Kakšni so bili pogoji za to. Kaj je to prineslo. To je tema razstave, oblikovane predvsem iz vidika neposrednih akterjev. Je poskus, da v bliskavicah osvetlijo gosto, z dogodki nabito obdobje sedemdesetih let.

Njihovo odzivanje je vplivalo na mišljenje mnogih ljudi v zvezni deželi Koroški, učinkovalo pa je daleč preko meja dežele. Bilo je prežeto z radikalno demokratično doslednostjo za uresničevanje protifašističnega izročila Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in zaščite manjšin. Kaj je ostalo od tega gibanja? Kaj se dogaja danes, v letu 2026, ko bo minilo 50 let od preštevanja manjšine oziroma tako imenovanega »popisa prebivalstva posebne vrste«?

DelavnicaMUZEJ deluje na način, da neizpolnjenim upom in današnjim gibanjem daje prostor; prizadevajo si, da bi bile vidne praznine v avstrijski politiki spomina in da bi kot delavnica navdihnili socialno pravičnejšo in za človekove pravice zavzeto prihodnost.

DelavnicaMUZEJ posreduje svoje sodobne zgodovinske protipripovedi v različnih oblikah, od razstav, predavanj in razprav do umetniških projektov in digitalnih platform. V konceptu projekta je tudi sodelovanje z drugimi podobnimi projekti, iniciativami, izobraževalnimi ustanovami ali razstavišči v Avstriji in zunaj nje.

Pričujoča razstava je 6. po vrsti v novovzpostavljeni galeriji EPIC Evropske prestolnice kulture, ki se nahaja v nadstropju nad stalno razstavo Mesto na meji EPICentra, evropske platforme za interpretacijo 20. stoletja. Koncept galerije sledi programskim smernicam Evropske prestolnice kulture, s sodobno umetnostjo interpretira tematike zgodovine 20. stoletja, obravnava državne meje in vsakršnje mejnosti, plete mreže z drugimi evropskimi prestolnicami kulture in utrjuje čezmejni prostor.  

Prva razstava je bila mednarodna razstava fotografij Mejnosti / Borderlines, ki so jo v septembru 2025 pripravili z novogoriško galerijo GONG. V novembru 2025 so spremljali fotografsko razstavo Osamljenost desnega krila, posvečeno Pieru Paolu Pasoliniju, ki so jo pripravili skupaj s Cinemazerom iz Pordenona, sledili so Vzporedni osnutki zgodovine – stoletje v slovenskih in italijanskih časopisih avtorja Alija Žerdina (Muzej tiska). Osmi februar 2026 so proslavili z razstavo Go with a Flow / S tokom avtorja Jerneja Humarja, s katerimi so fotografsko zabeležili leto 2025. Prav pred dnevi pa se je iztekla zanimiva razstavo Jedka Palestina palestinske umetnice Samire Badran, pripravljena v sodelovanju z ljubljansko galerijo ŠKUC.