Mestna občina Nova Gorica vzpostavila kataster dreves

Mestna občina Nova Gorica je v preteklem letu vzpostavila kataster dreves, ki bo omogočal boljši vpogled v stanje dreves, učinkovitejše načrtovanje zasaditev in dolgoročno skrb za kakovostno urbano okolje v Novi Gorici. Izvedli smo več načrtovanih popisov dreves v urbanem območju Nove Gorice, v prenovljenem Rafutskem parku ter popise posamezno obravnavanih dreves na širšem območju mestne občine. Osnovni podatki o lokacijah in vrstah popisanih drevesih so zdaj tudi javno dostopni na portalu PISO, in sicer v tematskem sklopu »Infrastruktura (vir Občina) > Javne odprte in zelene površine in komunalna oprema«.

Prepoznavna značilnost mesta Nova Gorica se kaže v njegovem »zelenem« značaju z redko postavljenimi stavbami znotraj obsežnega odprtega prostora, pri čemer je zeleni del mesta enakovreden gradnik zgradbam v mestu. Drevesa so namreč rasla skupaj z Novo Gorico, nekatera pa celo dlje kot samo mesto, in so njegov neločljivi del. Koncept spontanega zasajanja dreves, ki zelenemu delu mesta daje njegovo značilno podobo in ki ga ohranjamo še danes, je vpeljala Komunala Nova Gorica in takratni direktor Žarko Bole. Zaradi raznovrstnosti rastlinskih vrst, od katerih je večina prvotno prihajala iz Volčjega Potoka, Novo Gorico lahko poimenujemo tudi kot »mesto v botaničnem parku«.

Na širšem območju Nove Gorice imajo drevesa ključno vlogo pri oblikovanju prijetnega in zdravega urbanega okolja. Poleg tega nudijo senco, zavetje in dom številnim pticam ter drugim manjšim živalim, čistijo zrak, poskrbijo, da se med njimi sprostimo, ščitijo pred burjo in negativnimi vplivi prometa ter pripomorejo k blaženju negativnih vplivov podnebnih sprememb. Drevesa so tako velika vrednost in prednost Nove Gorice, zato jih ne smemo jemati kot samoumevna, ampak moramo zanje dobro poskrbeti in jih zaščititi.

Vzpostavitev katastra dreves in njegovo nadgrajevanje omogoča sistematičen pristop k ohranjanju in vzdrževanju dreves ter služi kot orodje za njihovo strokovno obravnavo. Omogoča pregled nad obstoječo, odstranjeno in načrtovano drevnino ter vzpostavitev kartotek s podatki o zdravstvenem stanju posameznih dreves, v pomoč je pri strokovni presoji potrebnih ukrepov, omogoča preglednejše beleženje pobud občanov in uradnih odločitev o posameznih drevesih. Nezanemarljiva pa je tudi njegova izobraževalna in analitična funkcija, saj omogoča raziskovanje drevesnih vrst in drugih podatkov o drevesih v našem neposrednem okolju. Zaradi obsežnosti drevnine na območju mesta kataster na posameznih območjih zaenkrat še prikazuje stanje izpred več let, posodabljal in dopolnjeval pa se bo skladno z razpoložljivimi sredstvi.

Mestna občina s svojimi ukrepi na področju upravljanja z drevnino sledi določilom občinskega prostorskega načrta, ki narekuje ohranjanje drevesne vegetacije v največji možni meri. V primerih, ko so poseki dreves nujni, se posekana drevesa nadomešča, pri čemer se poseben poudarek namenja uporabi vrst, ki dobro prenašajo lokalne klimatske razmere, in upošteva, da na javnih površinah ni dopustna saditev strupenih in visokoalergenih rastlin. Drevesa je potrebno ustrezno negovati in strokovno obrezovati, korenito obrezovanje drevesa ali celo obglavljanje dreves pa je nedopustno. Med izvajanjem gradbenih del in drugih posegov je potrebno v izogib mehanskim poškodbam vegetacijo ustrezno zaščititi. Predvsem pa drevja na urbanih območjih ni dovoljeno sekati brez dovoljenja mestne občine.

Za redno in strokovno vzdrževanje drevnine skrbita koncesionarja Komunala Nova Gorica, d. d., in Želva, d. o. o., ključno vlogo pri upravljanju dreves pa ima tudi Hortikulturna komisija mestne občine, ki izvaja strokovne terenske oglede, izdaja mnenja glede posekov dreves in sodeluje pri načrtovanju novih zasaditev. Komisijo sestavljajo predstavniki občinske uprave, krajevnih skupnosti in zunanji strokovnjaki, med drugim s področja gozdarstva, biologije in fitopatologije. V primerih strokovno posebno zahtevnih vprašanj občina pridobiva tudi dodatna arboristična mnenja, še posebej kadar je potrebna natančna presoja zdravstvenega stanja dreves ter podrobnejša analiza njihove stabilnosti z rezistografom (diagnostična naprava, ki se uporablja za ocenjevanje stanja lesa in dreves).

Izsek iz podatkov katastra dreves iz PISO na območju Rafutskega parka.