Pozimi so glavni vir onesnaženja zraka individualna kurišča na drva

V prostorih novogoriškega Xcentra je včeraj potekal javni dogodek "Kakovost zraka na Goriškem", v sklopu projekta EnClod, kjer so strokovnjaki splošni javnosti predstavili izsledke raziskav v našem čezmejnem prostoru glede stanja kakovosti zraka. Poudarek je bil namenjen rezultatom pilotnega projekta meritev v Solkanu, ki so pokazale, da se stanje zraka pozimi drastično razlikuje od poletnega. Medtem ko poleti prevladujejo regionalni vplivi, kot so delci iz smeri Tržaškega zaliva, v zimskem času zaradi slabe prevetrenosti in intenzivnega ogrevanja prevladujejo lokalni viri. Raziskava je potrdila, da individualna kurišča na drva pozimi predstavljajo najpomembnejši vir onesnaženja z delci, ki po svojem vplivu močno presegajo celo promet.

Posebno pozornost so raziskovalci namenili odkritju dveh industrijskih virov kovin v zraku na območju Solkana. Poleg pričakovanega vpliva bližnje Livarne so z natančnimi meritvami identificirali še nepričakovan vir svinca, ki je aktiven izključno med delovniki v dopoldanskem času. Čeprav izmerjene vrednosti ne presegajo zakonsko določenih mej, strokovnjaki opozarjajo na nevrotoksičnost svinca, zato bo v prihodnje potrebno ta vir natančno locirati in uvesti ukrepe za zmanjšanje izpustov.

Dr. Griša Močnik, soavtor raziskave o kakovosti zraka v Solkanu z Univerze v Novi Gorici, je ob tem izpostavil, da ima Mestna občina Nova Gorica veliko prednost, ker že razpolaga s sistemom daljinskega ogrevanja. Po njegovih besedah načrtovana širitev tega sistema pomeni ključen korak k zmanjšanju prispevka ogrevanja na drva k onesnaženosti zraka, kar bi se v prihodnjih letih moralo odraziti tudi v merljivih izboljšavah kakovosti okolja.

Čist zrak je eden izmed osnovnih pogojev za zdravo in kakovostno življenje. V zadnjih letih se vedno bolj zavedamo, kako močno emisije onesnaževal vplivajo na naše zdravje, še posebej na ranljive skupine, kot so otroci, starejši in kronični bolniki. Onesnažen zrak tako ni nekaj oddaljenega ali abstraktnega, temveč ima zelo konkretne posledice za naše vsakdanje življenje in dolgoročno zdravje prebivalcev. To zavedanje se postopoma odraža tudi v zakonodaji, ki na določenih področjih postaja bolj stroga in s tem postavlja jasnejše okvire za zmanjševanje škodljivih emisij. Pri tem pa ima pomembno vlogo tudi lokalna skupnost, saj lahko z lastnimi ukrepi neposredno vpliva na kakovost okolja in hkrati spodbuja spremembe v ravnanju ter razmišljanju prebivalcev. V novogoriški mestni občini smo najbolj aktivni na področju trajnostne mobilnosti, kjer z novo in prenovljeno infrastrukturo izboljšujemo pogoje za kolesarje in pešce, hkrati pa si prizadevamo za večjo udobnost in konkurenčnost mestnega potniškega prometa. V tem kontekstu načrtujemo tudi sprejem parkirne politike, s katero želimo zmanjšati število avtomobilov v mestnem jedru ter omejiti kratke vožnje, krajše od dveh kilometrov. Nova Gorica namreč sodi v sam vrh po številu avtomobilov na prebivalca. Pomemben prispevek k boljši kakovosti zraka in bivalnemu ugodju dajejo tudi zelene površine. Z rednim vzdrževanjem, ohranjanjem in širitvijo zelenih območij v mestu prispevamo k zniževanju temperatur, ohranjanju prevetrenosti ter filtraciji zunanjega zraka. V lanskem letu smo v okviru projekta EnCLOD vzpostavili tudi novo informativno mrežo senzorjev za spremljanje določenih emisij. Ta predstavlja pomembno podlago za boljše razumevanje stanja v prostoru ter za nadaljnje ukrepanje.

Pomemben del naših prizadevanj so tudi investicije v infrastrukturo, zlasti na področju ogrevanja. Zavedamo se, da so individualna kurišča eden večjih virov trdih delcev, zato lahko dolgoročno pomembne izboljšave dosežemo predvsem z nadgradnjo in širitvijo sistema daljinskega ogrevanja. V prihodnje načrtujemo razširitev toplovodnega omrežja ter preselitev in nadgradnjo kotlarne. Pri spremljanju virov onesnaževanja sodelujemo s sosednjo Gorico, saj zrak ne pozna meja.

Župan Mestne občine Nova Gorica Samo Turel je izpostavil, da je ozaveščanje o vplivih onesnaženega zraka na zdravje izjemno pomembno, saj stvari pogosto jemljemo za samoumevne, ne da bi se zavedali njihovih dolgoročnih posledic: "Ključno je izobraževanje o pravilnem kurjenju in ustrezni pripravi drv, saj lahko z odgovornim ravnanjem prav vsak posameznik neposredno prispeva k boljši kakovosti zraka, ki ga dihamo."

Simon Dovrtel iz podjetja Dovrtel sistemi je poudaril, da ogrevanje na biomaso samo po sebi ni problematično, če je kurilna naprava tehnološko ustrezna in če se uporablja kakovostno, primerno pripravljeno lesno gorivo. Največji izziv predstavljajo zastarele kurilne naprave na trda goriva ter neustrezna oziroma neodgovorna raba neprimernega goriva.

V nadaljevanju so bile za prehod na obnovljive vire energije ter izboljšanje energetske učinkovitosti predstavljene tudi različne možnosti sofinanciranja Eko sklada ter družbe Borzen.

Vsebinski del dogodka je po uvodnem nagovoru župana Sama Turela povezal širok krog strokovnjakov, ki so osvetlili različne vidike problematike. Luka Matavž in Damijan Bec z Agencije RS za okolje sta predstavila razmere v Sloveniji in Padski nižini skozi projekt PrepAIR, medtem ko je Fulvio Stel iz ARPA FVG izpostavil izzive v sosednji Furlaniji - Julijski krajini. Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opozorila na neposredne vplive onesnaženja na zdravje ljudi, Simon Dovrtel pa je predstavil praktične rešitve za pravilno obratovanje malih kurilnih naprav. Poleg osrednje predstavitve rezultatov meritev v Solkanu dr. Kristine Glojek in dr. Griše Močnika je Tadej Hrovat z mestne občine pojasnil delovanje mreže senzorjev projekta EnClod v Novi Gorici, Matej Pahor iz agencije GOLEA pa je dogodek sklenil s predstavitvijo aktualnih razpisov za nepovratna sredstva na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije.