Urbana konferenca 2026: pomen mehanizma CTN in evropskih sredstev za dostopnost in trajnostni razvoj mest

Urbana konferenca 2026 v Novi Gorici je izpostavila pomen dostopnega prostora za vse, nadaljevanja podpore trajnostnemu urbanemu razvoju ter pravočasnega vključevanja mestnih  občin v pripravo nove evropske finančne perspektive 2028–2034. 

V EPICentru v Novi Gorici je danes potekala Urbana konferenca 2026  z naslovom Prostor za ljudi – načrti mest in kohezija po letu 2027, ki sta jo organizirala Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v sodelovanju z gostiteljico Mestno občino Nova Gorica. Osrednje teme dogodka so bile dostopnost prostora za vse, prihodnost financiranja urbanega razvoja v obdobju 2028–2034 ter vloga mestnih občin pri oblikovanju razvojnih 
politik in finančnih mehanizmov Evropske unije.

Dogodek je otvoril župan Mestne občine Nova Gorica Samo Turel, ki je v imenu Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) pozdravil udeležence. Poudaril je simbolni pomen prostora EPICentra, ki je bil še pred dvema letoma propadajoče železniška skladiščna stavba, s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) pa je postal prostor srečevanja, povezovanja in razprav. Tudi prenova Trga Evrope je primer uspešno izvedenega projekta, ki danes privablja obiskovalce z obeh strani slovensko italijanske meje. Turel je izpostavil, da so mestne občine dokazale, da znajo razvojne projekte dobro 
načrtovati in izvesti, zato je pomembno, da se mehanizem CTN ohrani tudi v prihodnjem programskem obdobju.

Državni sekretar na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj (MLSKRR) Rok Šimenc je poudaril pomen močnih regij in uravnoteženega regionalnega razvoja. Cilj razvojnih politik mora biti zmanjševanje razlik ter zagotavljanje enakih možnosti za dostop do storitev ne glede na to, kje ljudje živijo. Izpostavil je tudi dolgoletno povezovalno vlogo ZMOS ter pomen sodelovanja med državo in občinami. Kohezija po njegovih besedah pomeni povezanost, ki jo Evropa v današnjem času potrebuje bolj kot kadar koli prej. 

Mag. Aša Rogelj, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na MOP, je izpostavila, da je pri kakovostnem prostorskem razvoju eno najpomembnejših meril dostopnost, torej kakšne možnosti imajo ljudje v svojem okolju, koliko časa potrebujejo do ključnih storitev in kako samostojno lahko opravijo vsakodnevne poti. Opozorila je, da je treba pri načrtovanju spremljati celotno pot uporabnika in prepoznati ovire, zaradi katerih dostop do storitev ni zagotovljen. To je posebej pomembno v Sloveniji, kjer se razmere med večjimi mesti, manjšimi naselji in podeželjem precej razlikujejo. Dostopnost je povezana tudi s policentričnim razvojem in vlogo regionalnih središč. Pri uresničevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 je zato pomembno povezovati prostorsko načrtovanje s prometnim načrtovanjem, stanovanjsko politiko in razvojem javnih storitev. Kot je poudarila, sama bližina zdravstvene ustanove še ne zagotavlja dostopnosti, če do nje ni ustreznega prevoza ali varne poti od postajališča do vhoda. Za izboljšanje 
dostopnosti potrebujemo pregled obstoječih ovir in premišljene načrte za njihovo odpravljanje. Dostopnost mora zato postati sestavni del razvojnih projektov že v fazi načrtovanja.

Uvodni nagovori so tako poudarili skupno sporočilo konference: mesta potrebujejo predvidljive razvojne mehanizme in tesno sodelovanje z državo, prostorski razvoj pa mora biti usmerjen v ljudi, dostopnost storitev ter zmanjševanje razvojnih razlik med mesti, manjšimi naselji in podeželjem. 

Dostopen prostor je prostor za vse 

Prvi vsebinski sklop konference je bil namenjen prostorski in univerzalni dostopnosti. Razpravljavci so opozorili, da dostopnost ni zgolj vprašanje prometne infrastrukture ali prilagoditev za posamezne skupine prebivalstva, temveč temelj kakovostnega prostorskega razvoja.

Doc. dr. Luka Mladenovič iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije je poudaril pomen prostorske dostopnosti, ki poleg možnosti premikanja vključuje tudi bližino ciljev, razpoložljivost storitev in izbiro poti. Pri načrtovanju mest in naselij je zato treba mobilnost obravnavati kot sredstvo za doseganje 
dostopnosti, ne kot cilj sam po sebi.

Pavli Koc z Ministrstva za okolje in prostor je izpostavila pomen univerzalnega oblikovanja, ki omogoča čim bolj samostojno in enakopravno uporabo prostora, storitev in javnih objektov vsem ljudem. Andreja Albreht iz Zavoda Dostop je opozorila na potrebo po vključevanju reprezentativnih invalidskih organizacij v prostorsko načrtovanje ter na pomen priprave strateških načrtov dostopnosti, s katerimi lahko občine sistematično prepoznavajo ovire in boljše načrtujejo njihovo odpravljanje. 

Igor Miljavec iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica je predstavil izkušnje Mestne občine Nova Gorica, kjer s sodelovanjem občinskih služb in strokovnjakov izboljšujejo dostopnost javnih objektov, površin in storitev. Primeri iz prakse potrjujejo, da so najboljše rešitve rezultat 
sodelovanja uporabnikov, strokovnjakov in odločevalcev že v zgodnjih fazah načrtovanja.

CTN kot učinkovito orodje urbanega razvoja tudi po letu 2027 

Drugi sklop je bil namenjen prihodnosti urbanega razvoja v novi evropski finančni perspektivi 20282034. Državni sekretar MLSKRR Rok Šimenc je poudaril pomen skladnega regionalnega razvoja in zmanjševanja razvojnih razlik v Sloveniji. Izpostavil je tudi uspešno sodelovanje ministrstva z mestnimi občinami ter učinkovitost mehanizma CTN, ki ga želi ministrstvo ohraniti tudi v prihodnjem programskem obdobju. Ker se je mehanizem izkazal kot učinkovito orodje, ministrstvo načrtuje njegovo razširitev na dodatne občine oziroma mesta, pri čemer pa se obseg sredstev za mestne občine v naslednji perspektivi ne bo zmanjšal.

Nataša Šip, predstavnica Evropske komisije v Sloveniji, je povzela predloge za večletni finančni okvir EU 2028–2034. Ti predvidevajo poenostavitev in združevanje finančnih programov ter večjo prilagodljivost pri usmerjanju sredstev. V novem okviru bodo imeli ključno vlogo načrti za nacionalna in regionalna partnerstva, pri čemer v aktualnem predlogu za posamezne teritorialne instrumente ni vnaprej zagotovljenih namenskih sredstev, temveč bo njihova uporaba stvar odločitve države. Zato je za mesta ključno, da se že v tej fazi aktivno vključijo v pripravo nacionalnih razvojnih prioritet in zagovarjajo potrebe urbanih območij.

Izr. prof. dr. Alma Zavodnik Lamovšek z Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, je opozorila na ključne prostorske in družbene izzive Slovenije: razpršeno poselitev, staranje prebivalstva, dostopnost stanovanj, odvisnost od avtomobilskega prometa ter vse večjo izpostavljenost podnebnim spremembam. Poudarila je potrebo po povezovanju prostorskega načrtovanja, stanovanjske politike, javnega prevoza in podnebne odpornosti.

Mestne občine predstavljajo konkretne razvojne rezultate 
Predstavniki mestnih občin Celje, Krško in Novo mesto so predstavili projekte, ki dokazujejo, kako evropska sredstva in mehanizem CTN prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja ter razvoju mest in njihovega zaledja, in investicijske potrebe za naslednjo finančno perspektivo. 

Župan Mestne občine Celje Matija Kovač je predstavil povezovanje prostorskega razvoja, stanovanjske politike in gospodarskega razvoja. Med pomembnejšimi že izvedenimi projekti so stanovanjska soseska DN10 s 142 javnimi stanovanji, urbana prenova nekdanje blagovnice v mestnem jedru, ki je postala Tehnopark Celje, trenutno se prenavlja objekt bodočega Doma ustvarjalnih skupnosti, ureja se nova zelena infrastruktura. V naslednji perspektivi želijo v Celju vzpostaviti nov potniški center in z urbano prenovo sanirati območje stare Cinkarne ter nadaljevati gradnjo javnih najemnih stanovanj. 

Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je izpostavil projekte, kot so Bazen Krško, Park urbanih športov, obnova glavne mestne prometnice, gradnjo nove Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja za otroke s posebnimi potrebami, nakup električnega avtobusa in Vojaški most čez Savo. Ti projekti prispevajo k večji prometni varnosti, trajnostni mobilnosti, dostopnosti javnih storitev in razvoju športno-rekreacijske infrastrukture. Med prihodnjimi razvojnimi prioritetami občine so urbana revitalizacija in sanacija območja Vipap, ozelenitev javnih površin, povezovanje mesta s podeželjem, širitev zdravstvenega doma, nova čistilna naprava in neprofitna stanovanja.

Podžupan Mestne občine Novo mesto Urban Kramar je predstavil prenovo Narodnega doma oziroma Sokolskega doma, enega najpomembnejših projektov ohranjanja kulturne dediščine in oživljanja historičnega mestnega jedra. Prenova povezuje kulturno-zgodovinsko vrednost objekta, sodobne gradbene rešitve in energetsko učinkovitost ter potrjuje pomen celostnega pristopa k urbanemu razvoju. Novo mesto se v prihodnje osredotoča tudi na dostopna stanovanja, trajnostno mobilnost in večjo podnebno odpornost. Kramar je poudaril, da urbani projekti niso zgolj infrastrukturne naložbe, saj hkrati vplivajo na kakovost bivanja, socialno vključenost, gospodarsko konkurenčnost in razvoj širšega območja. 

Predstavljeni projekti potrjujejo, da koristi investicij mestnih občin presegajo njihove administrativne meje, saj novo infrastrukturo uporabljajo tudi številni prebivalci sosednjih občin. Zato je stabilna podpora urbanemu razvoju pomembna za celotne regije in uravnotežen razvoj države.

Mesta želijo biti enakovreden partner pri pripravi prihodnjih politik 

Osrednji del konference je predstavljala okrogla miza Mesta, ki povezujejo, na kateri so župani in podžupani mestnih občin skupaj s predstavniki države razpravljali o razvojnih prioritetah, financiranju in sodelovanju med različnimi ravnmi upravljanja. Na okrogli mizi so sodelovali župani Samo Turel (Nova Gorica), Matija Kovač (Celje), Matjaž Rakovec (Kranj), Janez Kerin (Krško), Tilen Klugler (Slovenj Gradec) in Damjan Anželj (Murska Sobota), podžupana Dejan Crnek (Ljubljana) in Urban Kramar (Novo mesto), državni sekretar Rok Šimenc (MLSKRR) in Aša Rogelj (MOP). 

Kot skupni izziv so izpostavili predvsem mobilnost, potrebo po boljših povezavah znotraj mest in med regijami, razvoj javnega in železniškega prometa ter zagotavljanje ustreznih pogojev za izvajanje razvojnih projektov. Opozorili so tudi na zahtevnost in dolgotrajnost postopkov pridobivanja evropskih 
sredstev ter na potrebo po večji predvidljivosti financiranja, učinkovitejšem izvajanju projektov in zmanjševanju administrativnih ovir.

Razprava je pokazala, da mestne občine razpolagajo z znanjem, izkušnjami in konkretnimi razvojnimi načrti, vendar za njihovo uresničitev potrebujejo ustrezne finančne in sistemske pogoje. Udeleženci so poudarili tudi pomen sodelovanja med mestnimi občinami in sosednjimi občinami, saj se številni projekti s svojimi učinki navezujejo na širše regionalno območje. 

Predstavniki mestnih občin so izrazili pričakovanje, da bodo aktivno vključeni v pripravo nove finančne perspektive in da bo mehanizem CTN ohranjen kot pomemben instrument podpore trajnostnemu urbanemu razvoju. Pri morebitni razširitvi mehanizma bo treba posebno pozornost nameniti načinu 
upravljanja, dodani vrednosti projektov, njihovi izvedljivosti in zagotavljanju, da bodo sredstva učinkovito porabljena. 

Prostor za ljudi je dolgoročna razvojna zaveza 

Urbana konferenca 2026 je ponovno potrdila, da kakovostno načrtovanje prostora zahteva povezovanje različnih področij, sodelovanje med državo in lokalnimi skupnostmi ter vključevanje potreb prebivalcev v vse faze načrtovanja in izvajanja projektov.

Prihodnost slovenskih mest ni odvisna zgolj od posameznih investicij, temveč od sposobnosti, da stanovanjsko politiko, mobilnost, energetsko učinkovitost, podnebno odpornost, digitalizacijo in družbeno vključenost povežemo v celovito razvojno vizijo. Mehanizem CTN se je izkazal kot pomembno orodje za uresničevanje takšnih projektov, zato je njegovo nadaljevanje po letu 2027 eno ključnih pričakovanj mestnih občin. 

Sporočilo konference je jasno: mesta potrebujejo predvidljiv razvojni okvir, pravočasno vključevanje v oblikovanje evropskih in nacionalnih politik ter učinkovite finančne mehanizme, ki bodo omogočali izvedbo projektov v korist prebivalcev mest in njihovega širšega zaledja. Trajnostni urbani razvoj namreč ni sam sebi namen, temveč temelj kakovostnega življenja, gospodarske konkurenčnosti, družbene povezanosti in dolgoročnega razvoja Slovenije.