Zahvala novinarki TV Slovenija Mojci Dumančič za desetletja novinarskega dela na Goriškem

Župan Mestne občine Nova Gorica Samo Turel je danes pripravil sprejem za Mojco Dumančič, dolgoletno novinarko in dopisnico TV Slovenija z Goriške, ki se je pred kratkim upokojila. Ob tej priložnosti se ji je zahvalil za njen izjemen novinarski pečat ter za desetletja predanega poročanja o ljudeh, krajih, dogodkih in izzivih Goriške. Sprejema sta se udeležila tudi njena nepogrešljiva dolgoletna sodelavca, snemalca Anton Vencelj in Darko Humar, pridružili pa so se jim novinarski kolegi, ki so Mojco Dumančič s svojo prisotnostjo, pesmico in darilom prijetno presenetili.

Srečanje je bilo ganljivo, prisrčno in polno spominov na skoraj pol stoletja novinarskega dela, v katerem je Mojca Dumančič s kamero in mikrofonom spremljala številne pomembne zgodbe Goriške, Posočja, Krasa in širšega severnoprimorskega prostora. Župan Samo Turel ji je ob tej priložnosti podaril šopek in protokolarno knjigo z naslovom Umetnost na stičišču kultur ter se ji zahvalil za dolgoletno predano delo. Ob tem je povedal: »»Po zaključku tako plodne in intenzivne kariere je prav, da se tudi kot mestna občina in jaz kot župan zahvalimo za vse delo, predvsem za poročanje o ljudeh, krajih, dogodkih, izzivih in vprašanjih našega goriškega prostora, ki si ga pokrivala v vseh teh letih. Hvala, ker si Goriško ponesla ne samo v slovenski prostor, temveč tudi v svet. Pogrešali te bomo, na novi življenjski poti pa ti želimo predvsem veliko zdravja, novih izzivov in prijetno preživetega prostega časa.«

Mojca Dumančič se je v pogovoru ozrla na svojo dolgo novinarsko pot, ki so jo zaznamovali tako lepi kot težki trenutki. Med dogodki, ki so ji posebej ostali v spominu, je omenila tragedijo v Logu pod Mangartom, potrese v Posočju, zgodbe azbestnih bolnikov, pa tudi številne trenutke solidarnosti, prijateljstva in človeške topline, ki so se rodili prav iz najtežjih preizkušenj. Poudarila je, da delo lokalnega novinarja prinaša posebno odgovornost, saj novinarji živijo v prostoru, o katerem poročajo, poznajo njegove ljudi in njihove zgodbe ter se morajo vedno znova vračati mednje. »Mi smo glas ljudi,« je povedala in dodala, da ji je bila možnost, da je s svojim delom soustvarjala podobo regije, v veliko čast.

Ob tem se je spomnila tudi tehničnih začetkov televizijskega dela, ko so prispevke še snemali na film in je bilo treba vsak meter posnetega materiala skrbno načrtovati. Z nasmehom je dodala, da je bilo v službenem avtomobilu z dolgoletnima snemalcema Antonom Vencljem in Darkom Humarjem tudi ogromno smeha, burja na Ajdovskem pa ji je neštetokrat skuštrala frizuro in odnesla marsikateri šal ali dežnik. Mojca Dumančič je ob zahvali poudarila, da sprejem razume tudi kot počastitev televizijskega dopisništva v Novi Gorici. Posebej se je zahvalila sodelavcema Antonu Venclju in Darku Humarju ter vsem, s katerimi je sodelovala v vseh letih svojega novinarskega dela.

Na vprašanje o načrtih po upokojitvi je povedala, da si želi več časa nameniti družini, potovanjem in pisanju. Kot je dejala, ostaja veliko zgodb, ki jih v novinarskem delu zaradi profesionalne etike ni mogla povedati, morda pa bodo nekoč vendarle ugledale luč sveta.