Dediščina EPK kot skupna odgovornost in priložnost za prihodnost obeh Goric

Dediščina Evropske prestolnice kulture ni le vprašanje zaključka enega projekta, temveč skupna odgovornost in ena ključnih razvojnih priložnosti Nove Gorice, Gorice in širšega čezmejnega prostora. To je bilo osrednje sporočilo javne razprave o dediščini projekta GO! 2025, ki je potrdila široko soglasje govorcev, strokovne javnosti, kulturnih organizacij in zainteresiranih občanov: pridobljenega zagona, novih prostorov, povezav, znanja in mednarodne prepoznavnosti ne smemo izgubiti. Razprava je bila uvod v zadnji krog javnih razprav o dediščini EPK z občani in širšo javnostjo. Potekala je v veliki dvorani novogoriške Občinske palače, ki je bila skoraj polna, zaradi velikega zanimanja in številnih razpravljavcev pa smo jo tudi podaljšali. V ospredju ni bilo vprašanje, ali dediščino EPK ohraniti, temveč kako jo čim bolje razvijati naprej.

Dediščina je v projektih Evropske prestolnice kulture strokovno definirana in zavezujoča, zato ji Nova Gorica in Gorica že od leta 2024 namenjata velik del javnih in strokovnih aktivnosti. Na to temo sta izšli tudi dve strokovni publikaciji, dediščina pa je bila vključena že v ključne strateške in programske dokumente projekta. V prvem delu razprave so spregovorili predstavniki različnih področij, ki so sodelovali pri nastajanju projekta in oblikovanju novega obdobja somestja – od arhitektov, Univerze v Novi Gorici, mestne občine in zavoda GO! 2025 do kulturnih organizacij, strokovne javnosti in civilne družbe.

Arhitekt Boštjan Vuga je opozoril, da bi bila Nova Gorica brez projekta EPK danes bistveno drugačna. Spomnil je, da bi v prostoru današnjega EPK distrikta še vedno prevladovali promet, skladiščni prostori in nevarni prehodi čez železniško območje, namesto da se tu razvija nov javni, kulturni in urbani prostor. Prof. dr. Saša Dobričič z Univerze v Novi Gorici je poudarila, da se brez EPK Univerza v Novi Gorici ne bi ponovno tako tesno povezala s svojo ustanoviteljico, temveč bi se od nje še naprej oddaljevala tako fizično kot vsebinsko. Predstavnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Marino Marsič iz Gorice se je zavzel za dodatno krepitev dogajanja in ponudbe v EPIC distriktu. Predstavniki novogoriških nevladnih organizacij s področja kulture, med njimi MN Dance Company, Društvo goriških humanistov, GONG in zavod Nove prakse, pa so poudarili, da je EPK pomembno vplival na kakovost, prepoznavnost in domet njihovega dela. Ob tem so opozorili, da bi bilo nedopustno, če bi se ta razvojni zagon ustavil zaradi lokalnega nerazumevanja.

Predstavnik Društva humanistov Goriške Miha Kosovel je razpravo umestil tudi v širši zgodovinski kontekst nastajanja Nove Gorice. Poudaril je, da se mesto tudi ob svojih začetkih ni gradilo brez težav, vendar se ljudje niso umaknili, temveč so vztrajali, popravljali pomanjkljivosti in gradili naprej. Po njegovih besedah bi bila opustitev dediščine EPK po vsem doseženem kolektivna sramota. Predsednik Nacionalnega sveta za kulturo in umetniški vodja Kapelice Jurij Krpan je poudaril, da bo Slovenija na podobno priložnost, kot jo prinaša EPK, čakala še desetletja. Opozoril je, da si tega diskurza ne bi smele prisvajati posamezne politične opcije, saj gre za razvojno priložnost širšega prostora. Ob tem je izpostavil, da je EPK Novi Gorici prvič v takšnem obsegu prinesel javni prostor in mednarodno dogajanje, ki sta nujna tudi za zadržanje mladih. Spremembe se po njegovih besedah ne zgodijo čez noč, zato je treba javni prostor in kulturno infrastrukturo graditi naprej, javne razprave pa so pri tem pomemben del procesa.

Župan Mestne občine Nova Gorica Samo Turel je v predstavitvi širšega okvira dediščine poudaril, da priprava dediščine poteka že od leta 2024 in da gre za izpolnjevanje zavez iz prijavne knjige in monitoringa, ki ga spremlja Evropska komisija. Na temo dediščine so bila izvedena številna strokovna izobraževanja, interni posveti in javne razprave, teh je bilo doslej šest. Dediščina EPK je bila zasnovana tudi v Kulturni strategiji Mestne občine Nova Gorica, Pogodbi o izvajanju aktivnosti na projektu EPK med zavodom GO! 2025 in EZTS GO ter v Strateškem načrtu zavoda GO! 2025, ki so bili vsi potrjeni na novogoriškem mestnem svetu. Mag. Marinka Saksida, vodja Oddelka za družbene dejavnosti mestne občine, je predstavila projekte, ki so bili že leta 2024 identificirani kot dediščinski projekti, in pojasnila, da evalvacija še poteka. Direktorica zavoda GO! 2025 mag. Mija Lorbek pa je izpostavila pomen kadrovskih kompetenc, ki jih je prinesel projekt EPK. Posebej je predstavila celoletni mednarodni strokovni program krepitve zmogljivosti Skills2GO, namenjen usposabljanju kulturnih delavcev, ustvarjalcev EPK in projektnih sodelavcev prijavne knjige.  Program Skills2GO je izvajala Nacionalna šola za kulturno dediščino in dejavnosti iz Italije, v njem pa so sodelovali mednarodni strokovnjaki, med njimi Luca Dal Pozzolo, Riccardo Tovaglieri, Beatriz Garcia, Alessandro Bollo in drugi. Rezultat programa je tudi strokovni priročnik »Skills2GO! Building Competences for Cultural Professionals«, v katerem je poseben del posvečen konceptu dediščine. Mednarodna strokovnjakinja za dediščino EPK dr. Beatriz Garcia v njem poudarja, da projekt GO! 2025 predstavlja pomemben preizkus evropske povezanosti, saj skuša dokazati, da je mogoče kulturne, družbene in organizacijske razlike preseči z ustvarjalnim sodelovanjem. Prav zaradi pridobljenih kompetenc, izkušenj in evropskih povezav je predsednik Sveta zavoda GO! 2025 in mestni svetnik Marjan Zahar v razpravi javno predlagal, da bi bilo smiselno ohraniti delovanje zavoda GO! 2025.

Dediščina EPK je zasnovana na treh ravneh: infrastrukturni, programski in podporni. Prva raven je določena že v poročilu monitoringa in obsega območje EPIC-a in Xcentra. Programska in podporna raven bosta izbrani skozi evalvacijo v letu 2026, o tem pa bo v skladu s programsko neodvisnostjo dokončno odločal novi upravitelj dediščine v letu 2027.  Zavod GO! 2025 je že v prvi strategiji leta 2024 v ocenjevanje programskega potenciala predlagal več projektov, med njimi programe EPICentra, Osmice s povezanimi kulinaričnimi projekti, kot so Okusi brez meja, Xcenter s sklopom medijske umetnosti, Vilo Rafut s projektom Drevesni orkester, festival Od postaje do postaje ob slovenskem kulturnem prazniku ter projekt prižiga luči obeh mest Brezmejne luči. Med podpornimi programi so bili predlagani še platforma GONG, R.o.R. rezidence in festival, GO! Filmska pisarna ter GO! Borderless Opera Lab. O vseh predlogih mora še steči predpisan postopek. V drugi strategiji, leta 2026, je zavod predlagal še Brezmejni festival, ki bi somestju prinesel skupni mestni festivalski okvir ter v promociji in organizaciji povezal nekatere uspešne festivale dediščine EPK.

Proces oblikovanja priporočil za dediščino EPK se nadaljuje z javnimi razpravami oziroma skupščinami občanov v EPICentru v Novi Gorici, ki bodo potekale 24. julija, 10. septembra in 21. septembra 2026, vedno med 15. in 18. uro. Udeleženci bodo razpravljali v manjših skupinah in sodelovali v vodenih razpravah. Proces vodi Inštitut za mednarodno sociologijo v Gorici, ISIG.

Včerajšnja javna razprava, na katero so bili vabljeni javni zavodi in nevladniki s področja kulture, mestni svetniki, predstavniki zamejskih organizaciji, Javni zavod GO! 2025 in EZTS GO, mediji ter širša javnost, je pokazala, da dediščina EPK v Novi Gorici ni razumljena kot zaključek leta 2025, temveč kot začetek dolgoročnega razvoja. Skupni imenovalec razprave je bil jasen: Nova Gorica in Gorica sta z EPK pridobili izjemno priložnost, ki jo je treba ohraniti, nadgraditi in odgovorno prenesti v prihodnost.