Strategija razvoja MONG 2045 prvič celovito predstavljena strokovni javnosti

Mestna občina Nova Gorica je v sredo, 17. junija 2026, predstavila osnutek Strategije razvoja MONG 2045, na katerem je strokovni javnosti predstavila dosedanji potek priprave dokumenta, ključne razvojne usmeritve ter poudarke, ki bodo v prihodnjih desetletjih usmerjali razvoj občine. Dogodek je bil namenjen predstavitvi procesa in metodologije priprave, strateškega okvira, razvojnih stebrov in izbranih projektnih izhodišč, ki izhajajo iz dosedanjega širokega participativnega procesa.

Župan Mestne občine Nova Gorica Samo Turel je v uvodnem nagovoru poudaril, da krovna strategija ne nadomešča obstoječih sektorskih dokumentov, temveč jih povezuje v enoten razvojni okvir. Njena vloga je predvsem opredeliti skupne dolgoročne prioritete, ki presegajo posamezna področja in bodo občini pomagale pri odločanju o ključnih razvojnih korakih v prihodnjih desetletjih. Predvsem pa je izpostavil: »Dokument nadgrajuje dosežke Evropske prestolnice kulture, v njenem okviru vzpostavljenega modela čezmejnega sodelovanja ter postavlja temelje za dolgoročni razvoj širšega goriškega prostora. Strategija temelji na viziji Nove Gorice kot zdravega in privlačnega življenjskega okolja, brezmejnega evropskega univerzitetnega središča z ambicioznim gospodarstvom. Dokument je nastajal v sodelovanju z deležniki z različnih področij in opredeljuje pet ključnih razvojnih stebrov: ambiciozno in inovativno gospodarstvo, vključujočo družbo, mesto priložnosti, vitalno podeželje ter Goriško evroregijo. Kot prečni usmeritvi strategija poudarja čezmejno sodelovanje in trajnostni razvoj. Med pomembnejšimi cilji so krepitev znanja in raziskav, razvoj univerzitetnega okolja, izboljšanje prometne povezanosti, reševanje stanovanjskih vprašanj, spodbujanje visokotehnološkega in zelenega gospodarstva, ter ohranjanju statusa osrednjega kulturnega središča zahodno od Ljubljane«

Predstavil je tudi vizijo razvoja občine do leta 2045 ter slogan »Živimo brezmejno«, ki izhaja iz prepoznavnega sporočila Evropske prestolnice kulture »GO! Borderless« oziroma »Gremo brezmejno« in ga nadgrajuje v širšo razvojno usmeritev. Slogan poudarja ambicijo, da brezmejnost postane način razmišljanja in delovanja na vseh področjih – od kakovosti bivanja, izobraževanja in kulture do gospodarstva, podjetništva ter čezmejnega sodelovanja. Ob tem je poudaril željo, da Strategija razvoja MONG 2045 postane dokument celotne skupnosti – skupen dogovor o tem, kakšno občino želimo skupaj oblikovati do leta 2045.

Strategija nastaja na podlagi strokovnih podlag, obstoječih dokumentov ter številnih tematskih posvetov in delavnic, na katerih so sodelovali predstavniki gospodarstva, izobraževanja, kulture, zdravstva in sociale, športa, turizma, urejanja prostora, krajevnih skupnosti ter drugih področij.

Metodologijo priprave strategije ter ključne ugotovitve dosedanjega procesa je predstavil Jure Francetič iz Regionalne razvojne agencije Nova Gorica. Poudaril je, da strategija temelji na obstoječih razvojnih dokumentih, strokovnih analizah ter širokem vključevanju deležnikov, kar zagotavlja celovit pristop k načrtovanju prihodnjega razvoja občine.

Ključna vsebinska izhodišča, razvojno vizijo in pet strateških stebrov Strategije razvoja MONG 2045 je predstavil vodja Službe za okolje, prostor in javno infrastrukturo Mestne občine Nova Gorica Erik Lasič: »V predstavitvi so bili kot osrednje razvojne teme izpostavljeni gospodarstvo, znanje, kakovost bivanja, urejanje prostora, razvoj mesta in podeželja ter čezmejno povezovanje. Te vsebine se povezujejo tudi z vprašanjem, kako dolgoročno nadgraditi razvojni zagon, ki ga je mestu in širšemu prostoru prinesla Evropska prestolnica kulture. Ob pripravi strategije so se župani EZTS GO (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje GO) strinjali, da se razvoj načrtuje za celotno čezmejno območje. Ena ključnih usmeritev je oblikovanje Goriške evroregije, ki bi postala pilotno območje za odpravljanje administrativnih ovir med državami ter razvoj novih modelov čezmejnega sodelovanja. Pomemben cilj je tudi večja prepoznavnost in skupen razvoj območja. V prihodnjem obdobju bo treba skupaj z občinami določiti prednostne vsebine sodelovanja ter preveriti, ali so dosedanja področja, kot sta mobilnost in zdravstvo, še vedno aktualna ali pa jih je treba nadgraditi z novimi temami. Goriška evroregija predstavlja vizijo skupnega življenja in sodelovanja do leta 2045 ter hkrati institucionalni izziv za državne in evropske institucije. Območje, ki povezuje Gorico, Novo Gorico in širše zaledje od Tržiča/Monfalcona do Julijskih Alp, ima zaradi svoje lege, kulturne raznolikosti in večjega bazena prebivalstva pomemben razvojni potencial.«

Pomemben del dogodka je bilo omizje s strokovnjaki in predstavniki področij, ki so se v dosedanjem procesu že vključili s pobudami in predlogi. V razpravi so sodelovali prof. dr. Saša Dobričić, arhitektka, profesorica na Univerzi v Novi Gorici in raziskovalka v mednarodnem projektu Urbinat, Nada Uršič Debeljak, dolgoletna direktorica Ljudske univerze Nova Gorica, Brigita Habjan Štolfa, direktorica Severno Primorske gospodarske zbornice Nova Gorica, ter župan Samo Turel. Pogovor je odprl vprašanja izvedljivosti strategije, odgovornosti za njeno uresničevanje ter pomena povezovanja med občino, gospodarstvom, izobraževalnimi ustanovami in drugimi deležniki. Sogovorniki so poudarili, da razvoj gospodarstva ni odvisen le od poslovnih površin in hitrejših postopkov, temveč tudi od kadrov, stanovanj, vrtcev, kakovosti bivanja, urbane ponudbe in občutka razvojne perspektive, ki lahko v občino privabi in v njej zadrži mlade, strokovnjake in družine. V nadaljevanju se je razprava dotaknila tudi pomena razvoja podeželja, ki mora ostati vitalen in enakovreden del občine ter hkrati dopolnjevati funkcije mesta. Podeželska območja so bila izpostavljena kot prostor za razvoj trajnostnih modelov v kmetijstvu, lokalni samooskrbi, turizmu, dopolnilnih dejavnostih in novih oblikah dela, ki jih omogoča digitalizacija. V tem smislu lahko podeželje postane tudi prostor preizkušanja dobrih praks, ki povezujejo kakovost bivanja, ohranjanje krajine, podjetnost in trajnostni razvoj.

Poseben poudarek je bil namenjen tudi znanju, vključevanju in kadrom. Udeleženci omizja so izpostavili pomen mednarodnih izobraževalnih programov, povezovanja šol, univerze, ljudske univerze in gospodarstva, hitrejšega vključevanja priseljencev v lokalno okolje ter programov vseživljenjskega učenja in prekvalifikacij. V času demografskih sprememb in pomanjkanja kadrov bodo prav znanje, kompetence in sposobnost vključevanja pomemben del dolgoročne konkurenčnosti občine. Kot ena ključnih razvojnih prednosti je bila ponovno izpostavljena čezmejnost. Izkušnja Evropske prestolnice kulture je pokazala, da lahko prostor Nove Gorice in Gorice deluje kot prepoznavno somestje, vendar bo za polno izkoriščenost tega potenciala treba odpravljati tudi konkretne administrativne in sistemske ovire – tako na področju študijske in delovne mobilnosti kot pri organizaciji dogodkov, gospodarskem sodelovanju in skupnem nastopu prostora navzven.

Dogodek je znova potrdil, da Strategija razvoja MONG 2045 odpira širok nabor razvojnih vprašanj, hkrati pa zahteva jasne odločitve o prednostnih nalogah in izvedbenih korakih. Mestna občina Nova Gorica bo predstavljene poudarke in odzive udeležencev upoštevala pri nadaljnjem vsebinskem usklajevanju in dopolnjevanju osnutka strategije, ki bo v naslednjem koraku predstavljen tudi širši javnosti. V zaključni fazi priprave strategije bo občina nadaljevala tudi pogovore na subregijski in čezmejni ravni, saj želi ključne razvojne usmeritve oblikovati v povezavi s prostorom, v katerem Nova Gorica nastopa kot pomembno urbano, gospodarsko in povezovalno regijsko središče.